Obstaja pleme, ki se sploh ne dotika civilizacije.

Izkazalo se je, da na svetu obstaja pleme, ki sploh ni v stiku s civilizacijo. Ne Ampak ker ne želi.

Ti ljudje živijo na otoku Severni Sentinel (North Sentinel), ki pripada Andamanskemu arhipelagu. Praktično nič o njih ni znano - le da so nas vse videli v krsti. (Nekateri, ki so bili preveč vsiljivi, so bili poslani tja).

Otok so Evropejci odkrili že davno, že v osemnajstem stoletju, in če ni bil podvržen kolonizaciji, je bil le zato, ker ni predstavljal nobenega interesa za dobiček, poleg tega pa je bila celota obdana z grebeni - niti plavati niti ne držati..

V devetnajstem stoletju so ladje večkrat strmoglavile na skalah. Posadke so poskušale pristati na obali, vendar so jih domačini srečali s puščicami. Nekdo in končal.
So zelo kratki, goli, kodrasti ljudje z rdečimi rumenimi nosovi. Govorijo v jeziku, ki ni podoben drugim Andamanskim, kar pomeni, da že od nekdaj živijo v izolaciji..

Nekoč, leta 1897, je policija pristala na otoku in preganjala ubežnika. Našel sem ga, da je vse obtičalo s puščicami, z zarezo v grlu in se hitro vrnil na pot..
Zdaj otok formalno pripada Indiji. Antropologi so večkrat poskušali vzpostaviti stik s Sentineljanci: prinesli so darila, pokazali vse vrste prijaznosti.
Domačini so vedno hodili v gozd. Od tujcev niso hoteli ničesar vzeti.

Leta 1991 se je zdelo, da je en indijski znanstvenik nenadoma našel pot v srce nepremagljivih aboridžinskih ljudi. Čarobni ključ se je izkazal za večbarvna plastična vedra.
Za šest let, uspelo ohraniti zelo previden, zelo monotono stik. Včasih so se Sentinelijanci obnašali mirno - torej so vzeli vedra. Včasih grozi kopje in pokaže rit. Ampak blizu ni nikoli prišel.
In potem je komunikacija popolnoma prenehala..
Domačini so začeli streljati na helikopterje z loki.

Leta 2006 sta bila ubita dva ribiča, čigar čoln je plul na otok.
Bog ve, kaj so divjaki našli. Mogoče so se odločili, da že imajo dovolj barvnih vedra.
Ker so časi zdaj politično korektni, so bili otočani prepuščeni sami sebi, niso pa kaznovali tudi umorov. Naj živijo, kot želijo.
Tako živijo. Ne vemo niti, koliko jih je.