Zakaj se ne bere veliko pisem v francoščini?

Verjetno ste se večkrat spraševali, ko ste izgovorili to ali tisto francosko besedo: zakaj ni veliko berljivih besed? V knjigi Jeanne Agalakove "Vse, kar vem o Parizu" pripoveduje čudovito in smešno zgodbo, kot da bi v srednjem veku za vsako pismo plačevali uradnike, zato so skušali besedo raztegniti do meje. Kot se dobro zavedamo, je francoščina izkrivljena latina. In že zdavnaj, ko je nastajal pisni francoski jezik, so znanstveniki, ki so delali na oblikovanju pravil francoskega pisanja, poskušali odražati to kontinuiteto. Pokažite s črkovanjem besed njegove zgodbe. Tako se je na primer zgodilo, da je v besedi rosée (dew) in gélée (frost, jelly) na koncu prisotna tiha e, toda v besedah ​​charité (dobrodelnost) in humanité (človeštvo, človeštvo) ni. In vse to je posledica dejstva, da se prvi dve besedi vrneta k latinskim besedam v -ata (rosata, gelata), ki so izgubile "t" in namesto kombinacije "aa" prejele "ee". In charité in humanité sta potomca latinskih besed in -tas (caritas, humanitas), na koncu katerih se sliši samo en »a«, zato ni dodan neumen »e«..

Kljub temu se zdi, da je finančni vidik pri tem imel pomembno vlogo. Da, in zdaj igra. Res je, da je trend obrnjen: zdaj je vsakdo sposoben pisati, sam pa mora plačati (čas, denar, zaupanje) za vsako dodatno pismo, tako da je zgoščenost predvsem:

Na primer, TGV - vse je jasno naenkrat, in če rečete vlak à grande vitesse - nihče ne bo verjel, da ta vlak resnično gre hitro in ne zaostaja kot želva..

Ali je tudi j'ai du taf jasen, oseba je zaposlena, ne more niti reči niti besede popolnoma, ni časa za vse te j'ai du travail à faire!
Ali, recimo, jezik besedilnih sporočil, tukaj je denar kaplja, zato morate pisati hitro, jasno, jasno - ne pred rassharkivaniya:
-slt koi 2 9
-slt cv? m jvb
- tu vi1 2m'1
- dak
- bap