Domača stran » Osebnosti » Kratka biografija Borisa Berezovskega

    Kratka biografija Borisa Berezovskega

    Boris Berezovsky osebnost, odkrito, dvoumno. Toda celo sovražniki so vedno občudovali njegove izjemne intelektualne sposobnosti. Za vas smo pripravili izlet na glavne faze življenja državljana Berezovskega.

    Leta 1967 je diplomiral na Moskovskem gozdarskem inštitutu..

    Sredi devetdesetih je bil Berezovski namestnik sekretarja Varnostnega sveta Ruske federacije. Leta 1998 - 1999 - izvršni sekretar CIS. Ob istem času, poslovnež je bil izvoljen v državno dumo iz Karachay-Cherkessia.

    Kljub temu, da je konec leta 1999 - v začetku leta 2000, Berezovski sodeloval v predsedniški kampanji Vladimirja Putina, od konca leta 2000 je začel delovati kot Putinov politični nasprotnik.

    Leta 1999 je bil sprožen prvi kazenski postopek proti Berezovskemu. Obtožili so ga goljufije, pranja denarja, poskusa prisilnega prevzema oblasti.

    Še prej, leta 1996, je glavni urednik ruske različice revije Forbes Paul Khlebnikov objavil članek, v katerem je Berezovskega obtožil številnih goljufij, pranja denarja, povezav s čečensko mafijo in pogodbenih umorov, vključno z organizacijo atentata na televizijskega voditelja Vladislava Listjeva..

    Septembra 2001 je bil Berezovski na zvezni volilni listi. Od septembra 2003 je Berezovski stalno prebival v Združenem kraljestvu kot politični begunec..

    Poleti 2005 je Berezovski zamenjal vodstvo založbe Kommersant in nato prodal delnice založbe Patarkatsishvili. Avgusta 2006 je Patarkatsishvili prodal založbo Alisheru Usmanovu, generalnemu direktorju Gazprominvestholdinga, ki je v celoti v lasti Gazproma.

    Jeseni 2006 je Berezovski dal številne izjave, ki so osebno obtožile Kremlj in predsednika Putina za umor Ane Politkovske, novinarke časopisa Novaya Gazeta, in zastrupitve nekdanjega uradnika FSB Litvinenka. Istočasno je Berezovski prispeval k široki pokritosti primera Litvinenkovega zastrupitve v britanskih medijih, zlasti s financiranjem razdeljevanja slik iz bolnišnice, kar ga je stalo dnevno 10.000 funtov..

    Oluhar je do svoje smrti vodil tožbe. Leta 2007 ga je Savlovsko sodišče v Moskvi obsodilo v odsotnosti za 6 let zapora zaradi poneverbe 215 milijonov.

    Leto kasneje je bilo z odločbo švicarskega zveznega kazenskega sodišča na švicarskih bančnih računih odvzetih več milijonov frankov, med katere je bil upravičen tudi Boris Berezovski.

    Leta 2009 je mestno sodišče v Krasnogorsku prav tako v odsotnosti odkrilo Berezovskega in podjetnika Dubova, ki sta kriva za zlorabo 140 milijonov rubljev za LogoVAZ in AvtoVAZ..

    Avgusta 2010 je Švica Aeroflotu predala 52 milijonov dolarjev, domnevno ukradenih od letalske družbe pred več kot desetimi leti. Po odredbi švicarskega ministrstva za pravosodje so bila sredstva, zamrznjena na bančnih računih, blokirana zaradi kazenskih preiskav in sojenj..

    Februarja 2011 sta bili na zahtevo ruskega tožilstva v pristanišču Antibes na Azurni obali aretirani dve jahti in druga lastnina, ki je pripadala Berezovskemu..

    Maja 2012 sta bili sproženi dve novi kazenski zadevi proti Berezovskem glede dejstev o pozivih k množičnim nemirom v Ruski federaciji.

    Berezovski je bil večkrat poročen, ima šest otrok in iste vnuke. Aprila 2006 ga je britanski časnik Sunday Times uvrstil na 68. mesto na seznamu 1000 najbogatejših ljudi v državi s 800 milijoni dolarjev..

    23. marec 2013 \ tZadevni sin Berezovskega Yegor Schuppe je napovedal svojo smrt.